ZAKAJ JE DOBRO BITI ČLAN SINDIKATA?
Þ     Delodajalec mora sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti

Þ  Predloge splošnih aktov, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu

Þ   Pri pravnih prenosih podjetij ali spremembah delodajalca morata delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik najmanj 30 dni pred prenosom obvestiti sindikate pri delodajalcu in se najmanj 15 dni pred prenosom z njimi posvetovati o pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa in o predvidenih ukrepih za delavce

Þ     Ob zahtevi delavca mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka

Þ     Sindikat lahko nasprotuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec lahko zahteva zadržanje. Na ta način prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo

Þ   Pri odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov mora delodajalec o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev čim prej obvestiti sindikat pri delodajalcu. Z njim se je dolžan posvetovati o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic

Þ     Ob zahtevi delavca mora delodajalec ob uvedbi disciplinskega postopka pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka.

 KOT ČLANU TI ZAGOTAVLJAMO:

VARSTVO PRAVIC IZ KOLEKTIVNE POGODBE

Sindikat in delodajalec sta stranki, ki skleneta kolektivno pogodbo za območje republike ali za posamezno dejavnost, sklepajo pogodbo sindikata in Gospodarska zbornica Slovenije.

Pogodbeni stranki v skladu s 113. členom Zakona o delovnih razmerjih in plačah v Kolektivni pogodbi dogovorita tudi medsebojne pravice in obveznosti, zlasti: izvajanje sklenjene KP v celotnem obsegu, tako glede medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev in organizacij oziroma delodajalcev.

Pogodbeni stranki v Kolektivni pogodbi sta se dolžni obveščati o izvajanju pogodbe, o uresničevanju v njej določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev ter o drugih vprašanjih, pomembnih za kolektivno sporazumevanje.

Kolektivna pogodba za elektrogospodarstvo Slovenije je bila podpisana 28. junija 1996.

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ IN VARSTVO

Pravico do pravnega varstva imajo vsi člani sindikata, ki so najmanj 6 mesecev plačevali članarino pred nastankom primera, ko se zahteva pravna pomoč. Članu sindikata dejavnosti se zagotavlja brezplačno varstvo in pravno pomoč v naslednjih primerih:

1.       INDIVIDUALNI DELOVNI IN SOCIALNI SPORI:

ü      o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja

ü      o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

ü      o pravicah do in iz pokojninskega sklada in invalidskega zavarovanja

ü      o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja

ü      o pravici do in iz zavarovanja za čas brezposelnosti

 2.       KOLEKTIVNI SPORI:

ü      med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali ne obstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju

ü      o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom

ü      o zakonitosti stavke

ü      o sporih, ki izvirajo iz Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in se nanašajo na kršitve zakona s strani sveta delavcev, na spore med vodstvom in svetom delavcev, na izvolitve delavskih zaupnikov, članov sveta delavcev in članov nadzornega odbora

3.       POSTOPKI PRED REDNIMI SODIŠČI:

ü      odškodninski spori za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

ü      zahtevki v zvezi s postopki prisilne poravnave in stečaja

POMOČ IZ SOLIDARNOSTNIH SKLADOV V PRIMERU BOLEZNI, NEZGODE, NESREČE PRI DELU ALI SMRTI

Solidarnostne pomoči članom se dodeljujejo na podlagi Pravilnika o dodeljevanju materialnih pomoči in po Kriterijih za določitev višine solidarnostne pomoči članom sindikata SDE Slovenije.

NADOMESTILO PLAČE IZ STAVKOVNEGA SKLADA ZA PRIMER STAVKE, KI JO ORGANIZIRA IN VODI SINDIKAT

Sindikat SDE Slovenije je ustanovil stavkovni sklad, ki se na podlagi delitvenih razmerij mesečno polni iz plačane članarine članov Koriščenje sredstev stavkovnega sklada in pravica do teh sredstev stavkovnega sklada in pravica do teh sredstev je opredeljena v Stavkovnih pravilih Sindikata SDE Slovenije.

POMOČ ZA PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE IN OKREVANJE

Pomoč v glavnem nudijo sindikati družb iz lastnih sredstev ali se za te namene dogovorijo z delodajalcem.

DODATNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Glede na novo vlogo sindikata in naloge, ki iz tega izhajajo, smo sindikati na vseh ravneh dolžni izobraževati in usposabljati svoje člane, še posebej to velja za sindikalne zaupnike, ki so prvi poklicani, da pomagajo članom sindikata oziroma, da poznajo poti, načine in naslove, kje in kako lahko član išče določeno pomoč.

POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE

Članu, ki ostane brez dela, največkrat ostane le sindikat, kjer lahko dobi kakšen nasvet, informacijo o prostih delovnih mestih ter kam in kako se napiše in naslovi vloga oziroma prošnja za zaposlitev ipd.

ČLANSTVO V SINDIKALNIH HRANILNICAH IN POSOJILNICAH

Sindikat SDE Slovenije je družbenik Delavske hranilnice. Iz tega naslova lahko naši člani najamejo posojila.

 Pogoj za pridobitev posojila je sposobnost varčevanja izposojenih sredstev s tem, da mesečna obremenitev plače za člane sindikata ne sme presegati 1/3 neto plače.

Posojila so gotovinska, vračajo se v enakih mesečnih obrokih, ob odobritvi posojila pa je treba poravnati stroške zavarovanja in stroške posojila. Kreditno ponudbo oziroma pogoje za pridobitev posojila ter obrazce član lahko dobi pri svojem predsedniku sindikata družbe, na sedežu SDE ali na sedežu DH.

Za člane sindikata SDE je prednost ta, da vam obrazce za posojilo na vašo željo pošljemo na delovno mesto in ko vam v službi za obračun plače obrazce izpolnijo in potrdijo ob vašem podpisu, nam jih lahko po pošti pošljete na sedež SDE ali kar na Delavsko hranilnico, posojilo pa vam DH nakaže na vaš TRR. Tako vam prihranimo pot in čas. Imate pa tudi možnost, da se vam izplača posojilo v gotovini na blagajni Delavske hranilnice.

KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE

KDO SO NAŠI ČLANI?

V sindikatu SDE Slovenije se lahko vključijo tudi drugi delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen ali določen čas v družbah sorodnih dejavnosti. Članstvo v sindikatu je prostovoljno. Delavec se včlani v sindikat SDE Slovenije s podpisom pristopne izjave, ki jo dobi pri predsedniku sindikata v svoji družbi, na spletni strani SDE ali na sedežu Sindikata SDE Slovenije v Ljubljani, Dalmatinova 4/III.

DOLŽNOSTI  ČLANA SO:

Þ     da deluje v skladu z določili Statuta SDE Slovenije

Þ     da v skladu s svojimi interesi sodeluje v aktivnostih sindikata v družbi, na območju in na ravni države

Þ     da aktivno sodeluje v akcijah sindikata ter se zavzema za uveljavljanje sindikalne politike v svojem okolju

Þ     da se opredeljuje do vseh oblik in metod sindikalnega boja

Þ     da redno mesečno plačuje sindikalno članarino po Pravilniku o financiranju in finančno-materialnem poslovanju SDE Slovenije. Višina članarine je 1 % od bruto plače.

Ugodnosti in dolžnosti članov so podrobneje urejene v naših izvedbenih aktih in pravilnikih.

DOLŽNOSTI  ČLANA SO:

Þ     z izstopom na podlagi pisne izjave

Þ     s prehodom v drugi sindikat dejavnosti

Þ     s črtanjem, če zaradi neupravičenih razlogov ne plačuje članarine ali je postal delodajalec

Þ     z izključitvijo, če je grobo kršil določila Statuta SDE ali je deloval v nasprotju s statutom, če je povzročil škodo na sindikalnem premoženju ali če je drugim članom sindikata preprečeval sodelovanje v stavki, ki jo je organiziral sindikat.