INFO: +386 (0)1 434 12 18 ali sde.slovenije@siol.net

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije

Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije

KOLEKTIVNA POGODBA 

ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE

V S E B I N A 

KOLEKTIVNE POGODBE ELEKTROGOSPODARSTVA

I.          VELJAVNOST KOLEKTIVNE  POGODBE                                                          

II.        VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE IN OBVEZNOSTI                        

III.       OBSEG PRAVIC IN OBVEZNOSTI                                                                      

A.        DELOVNA RAZMERJA                                                                             

I.          RAZVRSTITEV DEL                                                                       

            Delovno mesto                                                                                  

            Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest                                   

            Zahtevnost dela                                                                                 

            Delovne izkušnje                                                                                           

            Kraj dela – delovnega mesta                                                                          

II.        ODLOČANJE O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV IZ DELOVNIH RAZMERIJ

            Prenos pooblastila       

III.       SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA                                                  

            Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravlja izbiro med kandidati

            Objava delovnega mesta                                                                               

            Predhodni preizkus delovnih zmožnosti                                               

            Pogodba o zaposlitvi                                                                                     

            Personalna dokumentacija                                                                             

            Čas trajanja delovnega razmerja                                                                    

            Poskusno delo                                                                                   

            Zaposlitev pripravnika                                                                       

IV.       RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELOVNA MESTA                          

            Splošno o razporejanju                                                                                  

            Razporeditev na manj zahtevno delo                                                              

            Prerazporeditev na delo v drug kraj                                                               

V.        POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA 

VI.       DOLOČANJE IN REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV                                  

            Postopek določanja in reševanja presežnih delavcev                                      

            Arbitraža v postopku reševanja presežkov                                                     

            Kriteriji za določanje presežnih delavcev                                                        

VII.     DELOVNI ČAS                                                                                           

            Posebne ureditve delovnega časa                                                       

            Krajši delovni čas                                                                                          

            Nočno delo                                                                                                   

            Letni dopust                                                                                                  

            Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače                                         

            Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo

VIII.    DISCIPLINSKA ODGOVORNOST                                                          

            Varstvo pravic delavcev                                                                                

            Odškodnina                                                                                                  

            Dolžina odpovednega roka                                                                            

            Varstvo pri delu                                                                                            

IX.       IZOBRAŽEVANJE                                                                                      

            Učenci in študenti na praksi                                                                           

            Obveščanje delavcev                                                                                    

X.        POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA                                                   

B.        PLAČE                                                                                                        

I.         SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH                                                           

II.        PLAČE                                                                                                        

            Plače na podlagi delovne uspešnosti                                                               

III.      DODATKI                                                                                                   

            Dodatek za delovno dobo                                                                             

            Dodatek za manj ugoden delovni čas                                                             

            Dodatki zaradi vplivov okolja                                                            

            Dodatki za posebne delovne razmere                                                             

IV.       NADOMESTILA PLAČ                                                                              

            Nadomestila plač za čas dopusta, praznikov ipd.                                            

            Nadomestila plač za čas bolezni                                                                     

            Nadomestilo plače za čas stavke                                                                   

            Nadomestilo za začasno in trajno nepotrebne delavce                         

            Nadomestilo delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti

            Nadomestilo za izčrpanost                                                                             

            Nadomestilo plače delavcu med suspenzom ali priporom                                

V.        DRUGI OSEBNI PREJEMKI                                                                      

            Regres za letni dopust                                                                        

            Jubilejne nagrade                                                                                           

            Odpravnine ob upokojitvi                                                                              

            Solidarnostne pomoči

VI.       POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM                                       

            Prehrana med delom                                                                                     

            Prevoz na delo in z dela                                                                                 

            Službena potovanja v državi                                                                          

            Drugi stroški na službenem potovanju v državi in tujini                        

            Povračilo stroškov za delo na terenu                                                              

            Preventivno zdravstveno varstvo delavcev                                                      

            Ostali izdatki                                                                                     

VII.      INOVACIJE                                                                                                

VIII.    PLAČA PRIPRAVNIKOV                                                                          

IX.       NAGRADE UČENCEM IN ŠTUDENTOM NA OBVEZNI PRAKSI                   

X.        PLAČE PREDSEDNIKA SINDIKATA IN SINDIKALNEGA ZAUPNIKA         

C.        PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV

I.          POZITIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST                                                   

II.        NEGATIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST                                                 

III.       OBVEZNOSTI SKUPNEGA UREJANJA DELOVNIH RAZMERIJ                     

IV.       SKLENITEV, SPREMEMBA IN DOPOLNITEV KOLEKTIVNE POGODBE

V.        REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV                                                   

            Sestava komisije za pomirjanje                                                          

            Postopek in učinki pomirjenja                                                            

            Učinki pomirjenja                                                                                          

            Arbitražni svet                                                                                   

            Nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe                                                   

            Posledice kršitev pravic in dolžnosti strank                                                     

D.        KONČNE DOLOČBE                                                                                

Na podlagi petega odstavka 85. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 71/93) in 80. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) sklepata:

 

1.      VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE 

kot predstavnik delodajalca

 

in

 

2. SINDIKAT DELAVCEV DEJAVNOSTI ENERGETIKE SLOVENIJE

kot predstavnik delojemalcev 

 

KOLEKTIVNO POGODBO ELEKTROGOSPODARSTVA

 

I. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen 

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije. 

Kolektivna pogodba velja za vsa podjetja oziroma delodajalce elektroenergetskih dejavnosti.

Elektroenergetske dejavnosti po tej pogodbi so:

  • proizvodnje električne energije
  • prenosa električne energije
  • distribucije električne energije

Podjetja po tej pogodbi so tista podjetja in gospodarske družbe, ki opravljajo posle v okviru naštetih dejavnosti kot pridobitno dejavnost ali kot gospodarsko javno službo.

2. člen

Ta kolektivna pogodba velja tudi za podjetja, ustanovljena zaradi opravljanja drugih dejavnosti za potrebe elektrogospodarstva, če s tem soglašata pogodbeni stranki.

3. člen

 Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene v podjetjih oz. pri delodajalcih iz prej naštetih dejavnosti, če trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 78. do 112. člena in tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.  Izraz “delavci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

4. člen

Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31.12.1996.

Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če pogodba ni odpovedana, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe, velja do 31.12.1995 oz. do sprejema nove. 

Tarifna priloga za naslednje leto se sprejme najkasneje do 30. novembra. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto. 

II. VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE IN OBVEZNOSTI 

5. člen

S to pogodbo stranki določata pravice, obveznosti in odgovornosti podjetij in delodajalcev ter delavcev na področju delovnih razmerij, plač in drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom.

 6. člen

Obveznosti podjetij oz. delodajalcev po tej kolektivni pogodbi služijo kot podlaga pri planiranju dogovorjenih stroškov dela, pri izkazovanju učinkov poslovanja, kakor tudi pri analiziranju odstopanj.

III. OBSEG PRAVIC IN OBVEZNOSTI

7. člen

Zakon in splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo se neposredno uporabljata, če ta pogodba posamezne vsebine ne ureja drugače ali če je dodatno ne konkretizira.

Stranki soglašata, da predstavlja obseg pravic delavcev, določenih z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, spodnjo mejo teh pravic.

A. DELOVNA RAZMERJA

I. RAZVRSTITEV DEL

Delovno mesto

8. člen

Delovno mesto je določen del delovnega procesa podjetja, organiziran kot delo posameznega delavca.

Podjetje oz. delodajalec mora delovna mesta opredeliti po naslednjih elementih:

  • vrsti in vsebini dela,
  • zahtevnosti, težavnosti, delovnih razmerah in drugih pogojih, v katerih se na delovnem mestu dela, ter stopnji nevarnosti za zdravje in življenje,
  • mestu dela v organizaciji delovnega procesa,
  • po odgovornosti za delo in za sredstva dela.

Podjetje oz. delodajalec mora za delovna mesta določiti: 

  • pogoje, potrebne za opravljanje del delovnega mesta (stopnjo strokovne izobrazbe, vrsto poklica, znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, poskusno delo ob izbiri),
  •  zahtevnost dela in tarifni razred, 
  • način ugotavljanja delovne uspešnosti,
  • ukrepe za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev,
  • razporeditev delovnega časa, 
  • odgovornost za delo in za sredstva dela,
  • obveznosti in pooblastila v delovnem procesu,
  • konkurenčno klavzulo.

Podjetje oz. delodajalec mora delovna mesta oblikovati po načelu razvrščanja enakih del v enaka delovna mesta, enake zahtevnosti, enakih tarifnih razredov.

Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest

9. člen

V aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določi podjetje oz. delodajalec delovna mesta, opredeli elemente, naštete v drugem odstavku prejšnjega člena, in določi pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena. 

Akt o sistemizaciji sprejme poslovodni organ potem, ko predhodno pridobi in obravnava mnenje sindikata in se do tega mnenja pisno opredeli. 

Zahtevnost dela

10. člen

Delovna mesta se po zahtevnosti razvrščajo v devet tarifnih razredov.

Delovna mesta se v tarifne razrede razvrščajo glede na strokovno izobrazbo, ki se za dela zahteva. Ta je temeljni kriterij razvrščanja. 

            I.          enostavna dela

            II.         manj zahtevna dela

            III.         srednje zahtevna dela

            IV.       zahtevna dela

            V.        bolj zahtevna dela

            VI.       zelo zahtevna dela

            VII.       visoko zahtevna dela

            VIII.      najbolj zahtevna dela

            IX.       izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela

Razvrstitev tipičnih delovnih mest v tarifne razrede je priloga številka I. te kolektivne pogodbe.

11. člen

Za sklenitev delovnega razmerja se lahko kot pogoj izjemoma postavijo različne stopnje strokovne izobrazbe in različni poklici, vendar največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe, pri čemer ima višja stopnja izobrazbe prednost pri izbiri, če so izpolnjeni tudi drugi zahtevani pogoji.

Sestavina zahtevnosti delovnega mesta so normalni delovni pogoji. Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja.

Delovne izkušnje

 12. člen

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela. 

Lahko se zahteva največ do pet let delovnih izkušenj.

Kraj dela – delovnega mesta

13. člen

Kraj dela je kraj – naslov enote ali obrata podjetja, kamor je delavec stalno razporejen.

Delovna obveznost je krajevno določena z območjem, ki ga enota, v kateri delavec dela, pokriva s svojo dejavnostjo. 

II. ODLOČANJE O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV IZ DELOVNIH RAZMERIJ

14. člen

 O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnih razmerij odločajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo: 

  • poslovodni organ podjetja;
  • delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pooblaščen za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih delavcev;organ upravljanja oz. drug organ, določen v statutu oz. splošnem aktu podjetja;
  • disciplinska komisija.

Prenos pooblastila

15. člen

Poslovodni organ podjetja lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih in odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ podjetja, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je direktor podjetja dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

Pooblastila iz tega člena se objavijo na običajnih mestih na vseh enotah podjetja.

III. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravlja izbiro med kandidati

16. člen

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ podjetja.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ podjetja ali organ, določen s splošnim aktom podjetja.

Objava delovnega mesta

17. člen

 V objavi oz. razpisu morajo biti navedeni: 

  • firma in drugi podatki o podjetju in načinu vlaganja prijav;
  • navedba prostega delovnega mesta in področja, za katero se sklepa delovno razmerje; 
  • posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja;
  • rok za prijavo kandidata;
  • rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri;
  • čas, za katerega se sklepa delovno razmerje;
  • morebiten preizkus znanja ali poskusno delo;
  • za delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi navedba časa, za katerega bo delavec izbran in morebitna obveznost delovnega programa.

 Brez objave oz. razpisa se lahko sklene delovno razmerje v primerih, določenih z zakonom.

 Predhodni preizkus delovnih zmožnosti

18. člen

Če je za delovno mesto določena obveznost predhodnega preizkusa delovnih zmožnosti, se pred preizkusom določi način preizkusa.

Preizkus delovnih zmožnosti lahko opravijo le osebe z najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima kandidat, in z vsaj tremi leti delovnih izkušenj na področju dela, na katerem bo preizkus potekal. V izvedbo preizkusa se lahko vključijo tudi zunanji sodelavci, ali pa se preizkus prepusti zunanji organizaciji, ki profesionalno deluje na področju stroke v zvezi z nalogami delovnega mesta.

Podatki o doseženih rezultatih na predhodnem preizkusu so tajni. Za njihovo sporočanje je pooblaščen le poslovodni organ oz. delavec, ki ga za to pooblasti.

Kandidat, ki se ne udeleži preizkusa, ne more skleniti delovnega razmerja za delovno mesto, za katero je veljala obveznost predhodnega preizkusa.

Pogodba o zaposlitvi

 19. člen

 S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje uredita naslednja vprašanja: 

  • sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja;
  • posebne pogoje delovnega razmerja;
  • delovno področje, za katero se sklepa delovno razmerje;
  • delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifno skupino, v katero je delovno mesto razvrščeno;
  • poskusno delo (če se zahteva);
  • pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom);
  • kraj opravljanja dela;
  • delovni čas, odmore, počitke in dopust;
  • ukrepe za posebno varstvo delavcev;
  • izobraževanje;
  • osnovno plačo, dodatke in nadomestila (znesek osnovne plače naveden v SIT);
  • način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premija, ocenjevanje …);
  • način spremembe pogodbe;
  • druge pravice in obveznosti podjetja in delavca. 

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično – tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmera, …).

Kandidat ne more pričeti z delom pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Preizkus zmožnosti za opravljanje del pred izbiro in morebitna posebna pogodbena dela se ne štejejo kot začetek dela. 

Če izbrani kandidat v roku, predloženem s sklepom o izbiri, pogodbe ne sklene, podjetje ni več zavezano za sklenitev pogodbe.

Pogodbo o zaposlitvi sklene z izbranim kandidatom za podjetje poslovodni organ ali delavec, ki ga ta za to pooblasti.

Izbranega kandidata mora podjetje pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino te kolektivne pogodbe in z vsebino vseh ostalih kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Kandidat mora biti pred podpisom pogodbe seznanjen tudi z opisom dela in z obveznostmi in odgovornostmi delovnega mesta, na katero kandidira.

Personalna dokumentacija

20. člen

Podatki in listine personalne dokumentacije so tajni in se lahko uporabljajo le interno, omejeno, za službene namene. 

Čas trajanja delovnega razmerja

 21. člen

Delovno razmerje se praviloma sklene za nedoločen čas, za določen čas pa le v primerih, ki jih določa zakon. 

Če se z delavcem sklepa delovno razmerje za določen čas, mora biti to navedeno v objavi oz. razpisu in v pogodbi o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi mora biti navedeno, kdaj delavcu, zaposlenemu za določen čas, preneha delovno razmerje.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, ima vse pravice in obveznosti kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, preneha delavcu po preteku časa, za katerega je delovno razmerje sklenil, z izvršitvijo dela oz. z vrnitvijo odsotnega delavca, ki ga je nadomeščal.

Podjetje oz. delodajalec je dolžan omogočiti delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, koriščenje pripadajočega letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja.

22. člen

Če delavec iz razlogov, ki so na strani podjetja, sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. 

Če se odstotni delavec ne vrne na delo, oz. če delovno mesto, za katero je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, preraste v stalno, lahko delavec v soglasju s podjetjem nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas. 

Soglasje poda organ, ki odloča o sklenitvi delovnega razmerja.

Poskusno delo

23. člen

Organ, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela.

Uspešno opravljeno poskusno delo je pogoj za ohranitev delovnega razmerja.

24. člen

Trajanje poskusnega dela je odvisno od zahtevnosti delovnega mesta in za posamezna dela znaša: 

  • za dela I. do III. skupine     en mesec,
  • za dela IV. skupine            dva meseca,
  • za dela V. skupine             tri mesece,
  • za dela VI. skupine            štiri mesece,
  • za dela VII. skupine            pet mesecev,
  • a dela VIII. in IX. skupine šest mesecev.

Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike in delavce s posebnimi pooblastili.

25. člen

Poskusno delo spremlja in ocenjuje tričlanska komisija, ki jo imenuje organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje.  

Za podjetja z manj kot petdesetimi zaposlenimi lahko poskusno delo spremlja pooblaščeni delavec.

Vsaj en član komisije mora imeti enako stopnjo izobrazbe, kot je zahtevana za delovno mesto delavca na poskusnem delu.

Komisija je dolžna pisno obrazloženo oceno poskusnega dela predati organu, ki jo je imenoval, najmanj 7 dni pred potekom poskusnega dela. Sklep o delovnem razmerju, sprejet na podlagi ocene poskusnega dela, mora podjetje vročiti delavcu do zadnjega dne poskusnega dela.

Med poskusnim delom lahko delavec kadarkoli odpove delovno razmerje. V takem primeru mu delovno razmerje preneha z dnem, ko poda pisno odpoved. 

Poskusno delo se lahko podaljša zaradi začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in zaradi drugih opravičenih razlogov. Sklep o podaljšanju poskusnega dela sprejme poslovodni organ, pooblaščeni delavec po lastni odločitvi, na pobudo delavca, ali na pobudo komisije, ki spremlja poskusno delo. 

Če je komisija poskusno delo ocenila negativno, izda poslovodni organ podjetja ali pooblaščeni delavec sklep o prenehanju delovnega razmerja. V takem primeru podjetje vroči delavcu pisno oceno in mu omogoči, da se v roku treh dni pisno ali ustno izjavi o vsebini ocene uspešnosti njegovega poskusnega dela.

Delavcu, ki poskusnega dela ne opravi uspešno, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ocene o uspehu poskusnega dela dokončen. 

Zaposlitev pripravnika

 26. člen

Pripravništvo se določi v različnem trajanju glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače: 

·         za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev

·         za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe 9 mesecev

·         za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe 12 mesecev 

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja), 4 mesece (VI. stopnja), oz. največ 6 mesecev (VII. stopnja).

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita. 

Pripravništvo se lahko skrajša tudi na predlog mentorja, če ta oceni, da je pripravnik že usposobljen za samostojno delo. Tako se pripravništvo lahko skrajša največ za tretjino časa, predvidenega s to pogodbo. 

27. člen

Usposabljanje pripravnika vodi mentor, ki mora biti delavec z najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, istega poklica ali iste stroke, z vsaj tremi leti delovnih izkušenj. 

Pripravniški izpit opravlja pripravnik pred iztekom pripravniške dobe pred tričlansko komisijo, ki jo določi direktor oz. delodajalec ali od njega pooblaščena oseba. 

Člani komisije morajo imeti vsaj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik.

Pripravniku, ki ne opravi pripravniškega izpita, se podaljša čas usposabljanja in da možnost ponovnega opravljanja izpita. Pripravniška doba se v tem primeru lahko podaljša za najmanj 15, največ pa za 45 dni. 

Če pripravnik niti drugič ni opravil pripravniškega izpita, mu preneha delovno razmerje z dnem, ko drugič ni opravil izpita. 

IV. RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELOVNA MESTA

Splošno o razporejanju

28. člen

Delavec je razporejen na delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje.

V skladu z zakonom je zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela delavec lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, njegovemu znanju in zmožnostim.

Na delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je delavec, ki na delovnem mestu takih pooblastil nima, prerazporejen le s svojo privolitvijo. 

  Razporeditev na manj zahtevno delo

29. člen

 Delavec je lahko izjemoma začasno, z njegovo privolitvijo pa tudi trajno, razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe od njegove (manj zahtevno delo).

 30. člen

 Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo v naslednjih nujnih primerih: 

  • v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (požar, povodenj, potres ali druge elementarne nesreče);
  • kadar gre za reševanje človeških življenj in zdravja in preprečevanje nastanka večjih škod;
  • ob nenadnih okvarah delovnih in elektroenergetskih naprav in objektov;
  • zaradi nadomeščanja nenadoma odsotnega delavca (bolezen, smrt), ki ga ni možno nadomestiti z delavcem ustreznega poklica. 

Take razporeditve lahko trajajo le toliko časa kot nepredvidljive izjemne okoliščine, ki jih narekujejo.

Nadomeščanje nenadoma odsotnega delavca lahko traja največ 6 mesecev.

Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo tudi: 

  • v primeru prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov;
  • kadar mu je izrečen varstveni ali vzgojni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati del svojega delovnega mesta;
  • če ne opravi predpisanega preizkusa znanja, ki je pogoj dela na njegovem delovnem mestu.

 V naštetih primerih opravlja delavec manj zahtevno delo, dokler traja zadržek, oz. največ 6 mesecev, če gre za reševanje presežnih delavcev.

Prerazporeditev na delo v drug kraj

31. člen

Delavec je lahko razporejen na delo v drug kraj v naslednjih primerih: 

  • če v kraju, kjer dela, preneha potreba po njegovem delu zaradi zmanjšanja obsega poslovanja, pomanjkanja dela ali materiala, spremembe dejavnosti in če v kraju njegovega dela ni možnosti razporeditve na drugo ustrezno delovno mesto;
  • če v kraju, kamor se razporeja, obstaja potreba po opravljanju del, ki ustrezajo delavčevi strokovni usposobljenosti;
  • če se celotna dejavnost ali del delovnega procesa preseli v drug kraj.

32. člen

 Delavca je mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve le, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 

  • če so delavcu v kraju dela zagotovljeni enakovredni bivalni pogoji in možnost šolanja otrok;
  • če predhodni pogoj ni izpolnjen, pa le, če je zagotovljen javni prevoz na delo in z dela in če pot na delo in z dela z uporabo javnega prevoza v normalnih okoliščinah in ob upoštevanju celotnega časa, od odhoda na delo do začetka dela in od zaključka dela do vrnitve na dom, ne traja več kot 3 ure, za matere delavke z otrokom do treh let starosti pa ne več kot 2 uri.

 Delavca je možno začasno razporediti na delo v drug kraj brez njegove privolitve tudi v naslednjih primerih: 

  • če traja razporeditev določen čas, vendar v obdobju 3 let največ 12 mesecev, in je poskrbljeno za nastanitev in prehrano, delavcem pa je omogočeno tedensko vračanja v kraj bivanja;
  • če gre za nujno delo na energetskih napravah (havarija ali drug nepredvidljiv dogodek).

Razporeditev po prejšnjih odstavkih ni možna za delavce in delavke, ki so upravičeni do posebnega varstva (varstvo materinstva, skrb za otroke, mladoletnike in starejše delavce, delavce, ki bi jim razporeditev bistveno ogrozila zdravje). 

V primerih, naštetih v drugi alinei prvega odstavka in v drugem odstavku, je podjetje dolžno povrniti delavcu celotne stroške prevoza na delo in z dela.

Ne šteje se za razporeditev delavca iz kraja v kraj delo, ki ga delavec opravlja na terenu na območju organizacijske enote. 

V. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA

33. člen

Postopek ugotavljanja delavčevega znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela se lahko začne le na podlagi dokumentacije o delavčevi uspešnosti, ki ni starejša od 6 mesecev.

Vse ugotovitve in zaključki o delavčevem znanju in zmožnostih ter o njegovih rezultatih dela morajo biti vpisane v zapisnik postopka, delavec pa mora biti z njimi seznanjen in ima pravico o njih povedati svoje mnenje.

Delavčeve navedbe se vnesejo v zapisnik postopka.

V času, ko je delavec na poskusnem delu ali pripravništvu, postopka ugotavljanja njegovega znanja in zmožnosti ni možno voditi. 

Pritožbeni organ, ki odloča o ugovoru delavca zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in mu zaradi tega preneha delovno razmerje, lahko odloči o ugovoru le na podlagi strokovnega mnenja komisije, ki jo v ta namen sam imenuje. 

Člani te komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, katerega delo se ocenjuje.

VI. DOLOČANJE IN REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV

34. člen

Delavcu, ki je po določilih te pogodbe opredeljen kot presežek, ne more prenehati delovno razmerje, dokler mu ni zagotovljena ena izmed pravic iz dela, ki mu jo zagotavlja zakon in ta pogodba.

Če so nujni operativni razlogi začasni in trajajo 6 mesecev ali manj in za čas 6 mesecev ali manj preneha tudi potreba po delu delavca, se šteje tako prenehanje potreb po delu za začasno. 

Delavcu, katerega delo začasno ni potrebno, delovno razmerje ne preneha.

Postopek določanja in reševanja presežnih delavcev

 35. člen

Poslovodni organ ugotavlja presežek in pripravi predlog programa reševanja presežnih delavcev.

O začetku postopka določanja in reševanja presežnih delavcev mora biti obveščen sindikat. Sindikat mora biti obveščen o razlogih za prenehanje potreb, številu in kategorijah delavcev, ki bodo verjetno zajeti med presežke, najmanj 30 dni pred nastopom prenehanja potrebe po delu delavcev.

36. člen

Ukrepe po programu reševanja presežnih delavcev določa poslovodni organ.

Organ, ki odloča o presežkih, mora pridobiti mnenje, stališča in predloge sindikata o presežkih delavcev in jih pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikata tudi obravnavati.

Arbitraža v postopku reševanja presežkov

 37. člen

Če organ upravljanja oz. delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, se šteje, da je program dokončen.

Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči. 

Kriteriji za določanje presežnih delavcev

38. člen

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporediti v skladu z zakonom.

39. člen

Poleg meril, določenih v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in zakonu, se za ohranitev zaposlitve upošteva kot tretje merilo delovna doba v elektrogospodarstvu.

40. člen

Podjetje oz. delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

41. člen

V primeru, da gre za večje število presežnih delavcev, mora program zagotoviti reševanje presežkov v daljšem časovnem obdobju.

 42. člen

Pri odmeri odpravnin presežnim delavcem se kot delovna doba v podjetju upošteva delovna doba v elektrogospodarstvu, če je to za delavca ugodneje.

VII. DELOVNI ČAS

43. člen

Delovni čas je 40 ur tedensko, vkjučno s plačanim polurnim dnevnim odmorom. 

 Delovni čas je v tednu v normalnih pogojih enakomerno razporejen na 5 delovnih dni z 8 urno dnevno delovno obveznostjo.

 Plan izrabe letnega delovnega časa določi poslovodni organ. Ta plan se objavi na običajnih mestih v podjetju.

Posebne ureditve delovnega časa

44. člen

 Delovni čas delavcev, ki delajo v turnusu, teče v dveh izmenah, 12 ur vsak drugi dan, vmesni dan pa je dela prost. Pri delu v treh izmenah je dnevna delovna obveznost delavca 8 ur. Delovni dnevi so dnevi, določeni z razporedom izmen. 

 Delavec, ki dela v turnusu, je za presežek opravljenih ur nad 40-urnim delovnim tednom upravičen do dodatnega prostega dne po štirih tednih neprekinjenega dela oz. glede na dejansko prisotnost po razporedu turnusov. 

45. člen

Delovni čas delavcev, ki se ugotavlja posredno na podlagi normativov dela, lahko traja največ 12 ur dnevno. Šteje se, da so delavci na takih delih dosegli mesečni delovni čas, ko v skladu z normativom dosežejo 100 % delovni učinek, predviden glede na fond delovnega časa za posamezni mesec.

Presežek učinka se smatra kot delo, opravljeno v rednem prerazporejenem delovnem času. 

Merila in normative za izvajanje tega člena določijo podjetja s splošnim aktom, ki se sprejme na enak način kot akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

46. člen

 Obvezna prisotnost na domu (pripravljenost na domu) se ne šteje za delovni čas. Delavec ima na podlagi take prisotnosti na domu le tiste pravice in obveznosti, ki so posebej določene s to kolektivno pogodbo.

47. člen

Poslovodni organ lahko prerazporedi delovni čas tako, da je dnevni delovni čas v določenem obdobju daljši ali krajši od 8 ur.  

Delovni čas se lahko prerazporedi v naslednjih primerih: 

  • če se v posameznem obdobju poveča obseg dela;
  • če to zahteva smotrnejša izraba delovnega časa;
  • če mora podjetje izvršiti planske naloge, ki jih v normalnem delavniku ni možno izvršiti;
  • če pride do sprememb v organizaciji dela, pri dobavi surovin, energije, ob večjih havarijah in naravnih nesrečah. 

Neenakomerna razporeditev delovnega časa se mora izravnati tako, da je v koledarskem letu doseženo povprečje 40-urnega tedenskega fonda delovnih ur. 

Delovni čas ne sme presegati 50 ur na teden, na leto pa se lahko neenakomerno razporedi največ 80 ur delovnega časa.

48. člen

Poleg primerov, ki jih določa zakon, morajo delavci delati dalj kot polni delovni čas tudi, kadar gre: 

  • za remonte in revizije na elektroenergetskih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se morajo opraviti v čim krajšem času;
  • za odpravo okvar na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se pojavijo nepredvideno in vplivajo na preskrbo potrošnikov z električno energijo;
  • za vzdrževanje tistih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih naprav, ki so v takem stanju, da preti izpad;
  • za meritve in preizkuse na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih napravah, ki so iz objektivnih razlogov vnaprej planirani in jih ni mogoče opraviti v polnem delovnem času;
  • če narava dejavnosti terja, da se brez prekinitve opravijo določena dela oz. naloge. 

Delo preko polnega delovnega časa po tem členu se šteje kot poseben delovni pogoj. 

Delo preko polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto.

49. člen

Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

Delovni čas v mesecu, ki je v povprečju daljši kot 40 ur tedensko in ni bil prerazporejen, se obračuna kot delo preko polnega delovnega časa. Kot delo preko polnega delovnega časa se obračuna tudi efektivno delo v času dežurstva.

Krajši delovni čas

50. člen

Če je v posameznem podjetju možno opraviti določeno delo v skrajšanem delovnem času in teh del ni možno razporediti med ostale delavce, se lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom. Pri taki zaposlitvi ima prednost delavec, ki je v drugem podjetju elektrogospodarstva že zaposlen s krajšim delovnim časom. 

 Delavci, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom od polnega, ali delavci, ki imajo pravico opravljati delo s skrajšanim delovnim časom, izvršujejo delo v okviru delovnega časa podjetja in sicer tako, kot je to določeno s pogodbo o zaposlitvi. Če pridobi delavec pravico do skrajšanega delovnega časa med trajanjem delovnega razmerja, se določi razporeditev njegovega delovnega časa z dogovorom med delavcem in podjetjem oz. delodajalcem.

 Delavec, ki opravlja delo s krajšim delovnim časom od polnega, ima pravice in obveznosti delavca, ki dela poln delovni čas. Te pravice so odvisne od trajanja delovnega časa in doseženih rezultatov del.

Nočno delo

 51. člen

 Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji: 

  • daljši letni dopust
  • zagotovljen počitek
  • periodični zdravstveni pregledi.

 Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih: 

  • ko gre za težja fizična oz. zdravju škodljiva dela
  • ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo
  • če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene. 

Dela, na katerih ni dovoljeno uvesti nočnega dela delavcev, ki so deležni posebnega zdravstvenega varstva, mora podjetje določiti v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ali v drugem splošnem aktu podjetja.

Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela. 

V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oz. delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

Letni dopust

52. člen

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši čas od polnega. 

Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih kriterijih: 

A: Za skupno delovno dobo, ki jo delavec doseže v letu, za katero se mu odmerja letni dopust se delavcu osnovno število 18 dni dopusta poveča: 

Za delovno dobo: 

            po 1 letu         za 1 dan

            od 2 – 3 let     za 2 dni

            od 4 – 5 let     za 3 dni

            od 6 – 8 let     za 4 dni

            od 9 – 11 let   za 5 dni

            od 12 – 14 let za 6 dni

            od 15 – 17 let za 7 dni

            od 18 – 21 let za 8 dni

            od 22 – 25 let za 10 dni

            nad 25 let       za 12 dni

Pri odmeri dopusta se kot skupna delovna doba upošteva doba, vpisana v delovno knjižico in delovna doba v podjetju (ne upošteva pa se dokupljenih zavarovalnih dob za čas šolanja in služenja vojaškega roka ter beneficirana delovna doba). 

B: Glede na tarifni razred in delovne pogoje se delavcu poveča osnovno število dni dopusta 

 a: za tarifni razred:

 – III.                                                                                                   za 1 dan

– IV. in V                                                                                              za 2 dni

– VI.                                                                                                     za 3 dni

– VII., VIII. in IX.                                                                                   za 4 dni

b: – za delo v dveh dnevnih turnusih                                              za 2 dni

– za delo v dnevnem in nočnem turnusu                                        za 3 dni

– za stalno delo na terenu                                                               za 2 dni

– za stalno delo pred monitorjem                                                   za 1 dan

C: Za posebne socialne razmere se poveča osnovno število 18 dni letnega dopusta: 

– delovnim, vojaškim in drugim invalidom z manj kot 60 % telesne okvare    za 2 dni

– materi z enim otrokom do 7 let starosti                                              za 1 dan

– materi z dvema ali več otroki do 7 let                                                 za 2 dni

– samohranilcem z enim ali več otroki do 7 let                                       za 3 dni 

Delavcem, mlajšim od 18 let, se letni dopust poveča še                          za 7 dni

Neodvisno od kriterijev iz A, B in C točke tega člena pa se še za 5 dni podaljša letni dopust delavcem, ki so stari najmanj 50 let, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo status invalida, in delavcem s telesnimi okvarami, in sicer v obeh primerih, če jim je priznana najmanj 60-odstotna telesna okvara, ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo.

Delavcu se štejejo v letni dopust le tisti dnevi, ko bi sicer delal, če ne bi bil na letnem dopustu. Kot delovni dan se pri določanju časa dopusta šteje 8 ur.

53. člen

Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu preteče 6 mesecev nepretrganega dela.

Če delavec v koledarskem letu ne izpolni pogojev iz prejšnjega odstavka, ima za to leto pravico za vsak poln mesec dela izrabiti sorazmeren del dopusta (1/12 letnega dopusta).

54. člen

Pri razporeditvi dopusta se upoštevajo potrebe delovnega procesa in poslovanja podjetja in, če je mogoče, tudi okoliščine na strani delavca (sočasnost dopusta s člani družine, staršev, šolske počitnice, posebne zdravstvene zahteve, …).

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače

55. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 dni v letu zaradi: 

  • lastne poroke                                                                                            2 dni
  • poroke otroka                                                                                           1 dan
  • rojstva otroka                                                                                            1 dan
  • smrti zakonca ali otrok                                                                               3 dni
  • smrti staršev                                                                                             2 dni
  • smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev, vnuka                    1 dan
  • selitve                                                                                                       3 dni
  • elementarnih nesreč                                                                                  3 dni
  • dneva elektrogospodarstva                                                                        1 dan

 Odsotnost z dela se začne koristiti praviloma na dan dogodka, za katerega je namenjena.

 Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo

56. člen

Podjetje oz. delodajalec mora razporediti delavca – invalida oz. delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.

Dokler podjetje oz. delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo. 

Delavcu iz prejšnjega odstavka se poskuša prednostno zagotoviti delo v elektrogospodarstvu. Če ni prostega delovnega mesta, se to pridobi s prerazporeditvijo zdravega delavca ali s prireditvijo delovnega mesta in šele če ni nobene izmed teh možnosti, se mu išče ustrezna zaposlitev izven elektrogospodarstva. 

VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

57. člen

 V dejavnostih elektrogospodarstva se kot lažje kršitve opredelijo zlasti naslednje kršitve delovnih obveznostih: 

  • nepravilen odnos do strank – večje število pritožb;
  • zamujanje na delo;
  • predčasni odhod z dela;
  • neopravičeno opuščanje del in nalog;
  • neopravičen izostanek enega delovnega dne;
  • opustitev predpisanih ukrepov, ki bi jih bil delavec dolžan storiti pri opravljanju svojih del in nalog, brez škodnih posledic;
  • neopravičena prekoračitev rokov za opravljanje posamezne naloge oz. če naloge ali dela ne opravi, pa to nima večjih posledic;
  • malomarno vzdrževanje dokumentov, materiala, proizvodov in sredstev za delo, če to ne povzroči materialne škode.

58. člen

 V dejavnostih elektrogospodarstva veljajo kot hujše kršitve delovnih obveznosti tudi naslednje: 

  • povzročitev izpada objekta iz elektroenergetskega sistema, ki ima za posledico večjo materialno škodo;
  • prepozna vključitev objekta v obratovanje, zaradi česar je nastala večja materialna škoda;
  • nesmotrna oz. neodgovorna uporaba sredstev v nasprotju s pravili stroke oz. navodili;
  • prekoračitev pooblastila in nezakonito ravnanje, ki povzroči škodo ali neopravičeno korist;
  • izdajanje uradne tajnosti;
  • zloraba pravice do bolezenskega dopusta;
  • kršitev predpisov o varstvu pri delu, če kršitev ogroža premoženje, zdravje ali življenje ljudi;
  • kršitev zaščite človekovega okolja z opustitvijo izvedbe ukrepov, za katere so bila zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji;
  • odklanjanje zdravljenja odvisnosti, ugotovljene na podlagi zdravniške ocene;
  • če trikrat ponovi lažjo kršitev v obdobju 6 mesecev.

59. člen

 Vprašanja v zvezi z odgovornostjo delavcev za delovne obveznosti, imenovanje in sestavo organov, ki odločajo v disciplinskem postopku, disciplinski postopek in lažje kršitve delovnih obveznosti ter izvrševanje disciplinskih ukrepov uredijo podjetja v splošnem aktu.

 Varstvo pravic delavcev

60. člen

Sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in s pravnim poukom. 

Sklepi brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom delavcu ne morejo biti v škodo.

Odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca v podjetju mora biti dvostopenjsko.

O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statutom oz. sklepom organa upravljanja.

61. člen

Delavec ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic z ugovorom na organ, ki odloča na drugi stopnji, pri pristojnem sodišču in pri drugih pristojnih organih izven podjetja v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

Delavec lahko vloži ugovor zoper vsak sklep, s katerim se odloča o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen sklep oz. od dneva, ko je izvedel za kršitev pravic. 

Delavčev ugovor zadrži izvršitev sklepa do izdaje dokončnega sklepa o delavčevih pravicah.

Delavčev ugovor ne zadrži izvršitve sklepa v tistih primerih, za katere je tako določeno z zakonom ali s to kolektivno pogodbo.

62. člen

Drugostopenjski organ mora odločiti o delavčevem ugovoru v 30 dneh od dneva, ko je bil vložen. Če delavec v 30 dneh ne prejme odločitve drugostopenjskega organa, ima pravico ugovora na pristojno sodišče.

Delavec in sindikalni zaupnik imata pravico biti navzoča, ko se obravnava delavčev ugovor, in se imata pravico izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. 

V postopku odločanja ne smejo sodelovati delavci, ki so s prizadetim v ožjem sorodstvu, ali so z njim v kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo prizadetemu delavcu ali pri drugih delavcih dvom o nepristranskosti njihove odločitve. 

Če je o zahtevi dosežen pismeni sporazum, ima ta moč izvršilnega naslova.

 63. člen

Svoje denarne terjatve proti podjetju lahko delavci uveljavljajo z neposrednim zahtevkom na pristojno sodišče.

 64. člen

Preden odloči o delavčevi zahtevi, mora drugostopenjski organ zahtevati mnenje sindikata, katerega član je delavec, in se o njem izjaviti, če ga je sindikat podal.

Sindikat lahko sodeluje v postopku za reševanje zahtevkov za varstvo pravic ter delavca zastopa pri uveljavljanju njegovega zahtevka.

Odškodnina

65. člen

O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca za hujšo kršitev delovne obveznosti. 

Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, če so primeri škodnih dogodkov in višina pavšala odškodnine določeni s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom. Če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti, se lahko višina odškodnine zmanjša oz. delavec oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov odnos do dela.

Dolžina odpovednega roka

66. člen

 Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje, največ: 

  • za delavce I., II. in III. skupine                                                       1 mesec
  • za delavce IV. in V. skupine                                                            2 meseca
  • za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine                                         3 mesece

 V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve.

 Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovodnim organom. 

Podjetje in delavec, ki odpoveduje delovno razmerje, se lahko pisno sporazumeta za prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka. V takem primeru delavec nima pravice do odsotnosti po drugem odstavku tega člena.

Varstvo pri delu

 67. člen

Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta podjetje oz. delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu pri delu.  

Podjetje oz. delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu: 

  • prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in z zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca;
  • prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu;
  • razvijati mora usklajen program varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja;
  • delavcem na nevarnih delovnih mestih mora zagotavljati preventivni oddih.

Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek podjetja oz. delodajalca. 

Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo ter pisnimi in ustnimi navodili delodajalca.

Podjetje oz. delodajalec je v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest dolžan določiti delovna mesta, ki so posebno nevarna za zdravje in življenje, na katera ne bodo razporejali delavk, invalidov, delavcev, mlajših od 18 let, starejših delavcev in delavcev ogroženega zdravja.

 IX. IZOBRAŽEVANJE

68. člen

D elavci se lahko izobražujejo v svojem interesu ali v interesu podjetja oz. delodajalca, podjetje oz. delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje. 

Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje oz. delodajalec napoti na izobraževanje. 

Delavca se lahko napoti na izobraževanje v naslednjih primerih: 

  • kadar za delovno mesto, na katero je razporejen, ne izpolnjuje pogojev strokovne usposobljenosti, določenih s sistemizacijo delovnih mest;
  •  kadar potrebe delovnega procesa, v katerem delavec sodeluje, zahtevajo dodatno preverjanje poklicnih ali strokovnih znanj in sposobnosti, če je to določeno s posebnimi predpisi (strokovni izpiti, preizkusi znanja iz varstva pri delu), preizkusi znanja iz upravljanja z elektroenergetskimi napravami ipd.) ali če to zahteva razvoj stroke in nove tehnologije dela. 

Napotitev na izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe je možna do izpolnjenega 45. leta starosti, kasneje pa le s privolitvijo delavca. 

69. člen

Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Za strokovni izpit pripada delavcu enaka pravica do odsotnosti, kot za izpit na ravni izobraževanja stopnje zahtevnosti, na katero se strokovni izpit nanaša.

Pravice do plačane odsotnosti z dela ima delavec tudi v naslednjih primerih: 

  • za opravljanje študijskih obveznosti po programu šole;
  • za obiskovanje tečaja ali seminarja za pripravo na strokovni izpit.

70. člen

Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo. 

Delavcu, ki se izobražuje v interesu podjetja oz. delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo naslednjih stroškov, povezanih z izobraževanjem: 

  • prevoz
  • kotizacija, šolnina
  • stroški prehrane
  • stroški bivanja.

 Podjetje oz. delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, po končanem izobraževanju razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo.  

Če podjetje oz. delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Delavec, ki ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi, je dolžan delodajalcu oz. podjetju povrniti stroške izobraževanja. 

71. člen

 Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu, vendar v takem primeru podjetje nima drugih obveznosti do delavcev razen te, da jim zagotavlja skupno sedem dni študijskega dopusta za opravljanje izpitov v posameznem koledarskem letu.

Učenci in študenti na praksi

72. člen

 Podjetje oz. delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi: 

  • plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe;
  • seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva;
  • zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu;
  • prehrano med delom;
  • ustrezno mentorstvo in inštruktažo.

Obveščanje delavcev

73. člen

 Poslovodni organ je dolžan obveščati delavce o: 

  • strategiji razvoja, pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev;
  • doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih;
  • osnutkih oz. predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.

 O vprašanjih iz prve in tretje alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.

Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v podjetjih oz. pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot sto delavcev, pisno, v manjših podjetjih pa ustno ali pisno. 

Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost. Podatki v zvezi z izvajanjem te kolektivne pogodbe med strankama ne morejo biti določeni kot poslovna tajnost. 

 X. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA

74. člen

S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da kot prostovoljna interesna organizacija delavcev v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v podjetjih elektrogospodarstva ter dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom in pooblaščenim osebam, ko gre za socialno ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in iz delovnega razmerja.

Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvijo organov podjetja oz. delodajalca.

75. člen

Poslovodni organ, pooblaščeni delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatom podatke o vseh tistih zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo neposredno ali posredno na socialno ekonomski in delovni položaj delavcev in o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci. 

Vodstvo podjetja ter njene strokovne službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.

Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje organov podjetja, ko gre za vprašanja, ki se nanašajo na socialno ekonomski in delovni položaj delavcev, in to najmanj 7 dni pred sejo. Omogočeno jim mora biti sodelovanje na teh sejah.

O vprašanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo pristojni organi obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti ter svojo opredelitev sporočiti v pisni obliki sindikatom ter v primeru, da se predlogi sindikata ne upoštevajo, navesti razloge.

76. člen

Za delo sindikatov podjetje zagotavlja naslednje pogoje: 

1.      Da imajo sindikalni zaupniki, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo, za opravljene funkcije skupno najmanj eno plačano uro letno za vsakega delavca v podjetju, vendar ne manj kot 50 ur letno.

V tako določeno število ur se ne všteva: 

– sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti in sindikalnih centralah 

(zveza, konfederacija);

– obračun in nakazovanje članarine članov sindikatov;

– obračun in nakazovanje obrokov za najete kredite v organizacijah sindikata ali s posredovanjem sindikata pri drugih subjektih in obračun ter nakazovanje obrokov za kredite, ki jih najame delavec sam. 

Če deluje v podjetju več sindikatov, se število plačanih ur iz prvega odstavka tega člena razdeli med sindikate v sorazmerju s številom članov.

 2. Da lahko v podjetju na podlagi dogovora med podpisniki te pogodbe en sindikalni zaupnik opravlja svojo funkcijo profesionalno. Število sindikalnih zaupnikov je odvisno od notranje organiziranosti podjetja in delovnega procesa ter števila zaposlenih, o čemer se dogovorijo sindikati z vodstvom podjetja oz. s poslovodnim organom. 

3. Pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število ur ne more presegati tretjine ur iz prvega odstavka tega člena.

 4. Prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v podjetje na podlagi vnaprejšnjega obvestila. 

 5. Svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska.

 6. Da bodo sindikatom zagotovljeni prostorski, strokovni, administrativno tehnični pogoji za njihovo delovanje oz. opravljanje vloge in nalog. 

Pogoji za delo sindikatov se podrobneje uredijo s pogodbo med vodstvom podjetja in sindikati.

77. člen

Sindikalni zaupnik uživa delovno-pravno imuniteto. Odločitev pristojnega pooblačenega delavca ali organa podjetja, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik razporejen na drugo delovno mesto, v drugo podjetje oz. k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne da pisnega soglasja. Če se sindikat v roku 8 dni do predloga ne opredeli, velja, da je s tem dal soglasje. Sindikat odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pristojni pooblaščeni delavec ali organ pa lahko o tem sproži postopek pred organom, ki je pristojen za reševanje sporov iz te pogodbe. 

Dokazno breme je na organu podjetja.

Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata podjetja začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegovega osnovnega osebnega dohodka oz. osebnega dohodka iz naslova učinkovitosti pod povprečjem zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organu podjetja. Spor pred pristojnim organom za reševanje sporov iz te pogodbe lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik s strani vodilnih delavcev podjetja kakorkoli “šikaniran” zaradi sindikalne dejavnosti. 

Določila zakona in kolektivne pogodbe o delovno-pravni imuniteti sindikalnega zaupnika veljajo tudi za nosilce funkcij v sindikalnih dejavnostih (republiškem odboru in območnih odborih) in sindikalnih centralah (zveze, konfederacije), ko so le-ti zaposleni v podjetju, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno. 

Delovno-pravna imuniteta iz tega člena traja še dve leti po prenehanju opravljanja funkcije v sindikatu.

B.   P L A Č E

I. SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH

78. člen

 Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi za delavce elektroenergetskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. 

Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, so v bruto zneskih, če ni v posameznem členu izredno določeno, da gre za neto zneske. 

Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjene z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe.

Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačajo v denarni obliki. 

Delavcem, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, pripadajo drugi osebni prejemki (stroški prevoza na delo in regres za prehrano) v enakem znesku kot delavcem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.

 Delavcem iz predhodnega odstavka pripada plača v obsegu, odvisnem od dolžine delovnega časa, prispevka k delu in rezultatov dela.

79. člen

 Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikate v podjetju oziroma pri delodajalcu z metodo za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan obravnavati mnenje sindikatov v podjetju oziroma pri delodajalcu o metodi za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeli. 

Plače delavcev so odvisne od: 

  • osnovne plače,
  • delovne uspešnosti pri opravljanju dela,
  • dodatkov,
  • drugih elementov, določenih v tej kolektivni pogodbi oziroma v splošnih aktih podjetja.

 Delavcem morajo biti zagotovljene osnovne plače ter dodatki in nadomestila plače, in sicer najmanj v višini, ki jo določa ta kolektivna pogodba. Osnovne plače po tej kolektivni pogodbi so javne. Javna so tudi merila za izračun drugih delov plač. Dejanska izplačila plač za posamezne delavce so zaupna. 

Sindikalni zaupnik ima pravico do vpogleda v izračune plač v skladu s splošno kolektivno pogodbo.

 II. PLAČE

80. člen

Znesek osnovne plače v tolarjih določita podjetje oziroma delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi. Osnovna plača delavca, določena v pogodbi o zaposlitvi za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate (po vnaprej določenih kriterijih) in normalne delovne pogoje ne sme biti nižja od izhodiščne plače, ki je določena v tej kolektivni pogodbi za tarifni razred, v katerega je razvrščeno delavčevo delovno mesto.

S predvidenimi delovnimi rezultati so mišljeni rezultati dela, ki jih mora doseči posamezen delavec v določenem obdobju glede na vnaprej določene kriterije (normative).

Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta.

81. člen

V tarifni prilogi so določene izhodiščne bruto plače za posamezne razrede v tolarjih, možnost znižanja osnovnih plač, eskalacijska lestvica in zneski osebnih prejemkov: regres za letni dopust, povračilo stroškov prehrane in stroškov v primeru službenega potovanja. 

Plače na podlagi delovne uspešnosti

82. člen

Osnova za določanje delovne uspešnosti so: 

  • količina opravljenega dela
  • kvaliteta dela
  • gospodarnost dela
  • inventivnost
  • inovativnost.

 Višina in način ugotavljanja individualne uspešnosti se določi z aktom podjetja. Kriteriji in način ugotavljanja individualne uspešnosti morajo biti delavcem znani pred začetkom opravljanja del.

 Plače na podlagi delovne uspešnosti podjetje lahko izplača le, če osnovne plače dosegajo dogovorjene višine iz tarifne priloge.

 III. DODATKI

83. člen

Delavci so upravičeni do dodatkov za posebne delovne pogoje in pogoje, ki izhajajo iz specifične razporeditve delovnega časa in se občasno ponavljajo ter niso upoštevani pri osnovnem vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta.

Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dan nedelje in praznika. Če dodatka sovpadata na isti dan, se uporabi dodatek, ki je višji. 

Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka. 

Dodatek za delovno dobo

84. člen

Delavcu pripada za vsako leto izpolnjene delovne dobe dodatek v višini 0,5 % od osnove. 

Delavkam z več kot 25 let delovne dobe, se dodatek poveča za 0,25 % od osnove za vsako leto delovne dobe nad 25 let.

Dodatek za manj ugoden delovni čas

85. člen

 Za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, delavcu pripadajo dodatki v naslednjih odstotkih od urne postavke osnovnega osebnega dohodka: 

1. Nočno delo                       40 %

2. Delo v izmenah v času od 14. do 6. ure naslednjega dne                 10 %

3. Delo v nedeljo, na dan državnih praznikov ter ob dela prostih dnevih, ki so kot taki določeni z zakonom                 50 %

4. Delo v turnusu na dan praznika do 8 ur                        150 %

5. Delo prek polnega delovnega časa (navadne nadure)                      40 %

– delo prek polnega delovnega časa, če gre za nujno odpravo okvar (nadure na vpoklic)   50 %

6. Za dežurstvo na domu 

– ob delavnikih                      20 %

– ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, ki so kot taki določeni z zakonom,                30 %

oziroma dnevu elektrogospodarstva

 Dodatki zaradi vplivov okolja   

86. člen

 Za delo v težjih delovnih razmerah pri negativnih vplivih okolja in povečani nevarnosti, v katerih se delavec občasno nahaja, delavcu pripadajo dodatki v naslednjih odstotkih od urne postavke plače tarifnega razreda IV.3. (samostojni elektromonter).

  1.       Delo na višini:

  • od 3 m – 12 m         12 %
  • nad 12 m – 20 m     25 %
  • nad 20 m     50 %

2.         Delo v neugodnih vremenskih razmerah:

  • pod -10 stopinj C   25 %
  • v dežju, sneženju in vetru nad 15 m/sek  20 %
  • v snegu nad 30 cm 30 % 

3.         Delo v kabelskem jašku      10 %

4.         Delo s kompresorjem ali motorno žago    15 % 

5. Delo v izrazitem prahu, plinih, vročini nad 40 oC in drugih posebnih pogojih (delo v rezervoarjih, čiščenje kotlov, nakladanje in razkladanje apna, čiščenje premogovnih silosov, čiščenje elektro-filtrov, varjenje, ipd.)      30 %

 6. Delo z visokofrekvenčnimi napravami (visokonapetostni preizkus kablov, lociranje okvar, preizkus izolacijske trdnosti)       15 %

 7. Delo pod napetostjo (v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka)       200 %

 8. Stikalna manipulacija pri odprtih napravah pod napetostjo  30 %

 9. Delo na hidromehanskih napravah pod zemljo          30 %

Dodatki za posebne delovne razmere

87. člen

 Delavcu pripadajo dodatki na podlagi tveganja, ki predstavlja verjetnost, da se bo pojavila radiološka poškodba kot posledica obsevanosti.

 Ti dodatki se obračunavajo za delo v področju ionizirajočega sevanja v naslednjih odstotkih od urne postavke osnovne plače: 

  • v področju s H 2,5 mSv/h                         10 %
  • v področju z 2,5 mSv/h 1000 mSv/h        20 %
  • v področju s H 1000 mSv/h                      30 %

(H – hitrost ekvivaletne doze)

Dodatek na izjemno težke pogoje dela v področju ionizirajočega sevanja se izplačuje v višini 300 % za čas efektivnega dela v teh razmerah.

IV. NADOMESTILA PLAČ

88. člen

Nadomestila plač v nobenem primeru odsotnosti z dela ne morejo biti višja od skupne plače, ki bi jo delavec dosegel, če bi delal in dosegel svoj dosedanji povprečni delovni učinek.

Nadomestila plač za čas dopusta, praznikov ipd.

89. člen

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih: 

  • državni praznik, z zakonom določeni prosti dnevi in praznik elektrogospodarstva,
  • letni dopust, 
  • odsotnost z dela do 7 dni, skladno s 54. členom te pogodbe,
  • odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje v interesu podjetja,
  • za čas dovoljene odsotnosti v odpovednem roku,
  • za druge odsotnosti v skladu z zakonom in to pogodbo. 

V vseh navedenih primerih pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v tekočem mesecu za polni delovni čas.

Nadomestila plač za čas bolezni

90. člen

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas bolezni v višini: 

  • odsotnosti do 10 dni          80 % plače
  • odsotnosti od 11 – 30 dni  85 % plače
  • odsotnosti nad 30 dni        95 % plače
  • v primeru nezgode pri delu oz. poklicne bolezni           100 % plače

Za porodniški dopust, nego obolelega družinskega člana, presaditev živega tkiva oganov in krvodajalstvo pripada delavcu nadomestilo plače v skladu s posebnimi predpisi.

Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. 

Nadomestilo plače za čas stavke

91. člen

Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji: 

  • da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe,
  • da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti,
  • da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti.

Nadomestilo se izplača v breme podjetja.

Nadomestilo za začasno in trajno nepotrebne delavce

92. člen

Delavec, ki je poslan na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo kot začasno ali trajno nepotreben, je za čas dokvalifikacije ali prekvalifikacije upravičen do nadomestila plače v višini 100 %, povečane z dodatkom za delovno dobo. 

Delavcem, katerih delo v podjetju začasno ali trajno ni več potrebno in jim je zagotovljena pravica do nadomestila za čas čakanja na delo oz. za čas do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to nadomestilo pripada do 6 mesecev v višini najmanj 70 % osnovne plače, ki bi jo prejemali na svojem delovnem mestu, povečane z dodatkom za delovno dobo. 

Delavec, ki kot začasni presežek dela skrajšan delovni čas, je za ure od skrajšanega do polnega delovnega časa po tej kolektivni pogodbi upravičen do nadomestila v višini 70 % osnovne plače, ki bi jo prejemal na svojem delovnem mestu, povečane z dodatkom za delovno dobo.

Nadomestilo delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti

93. člen 

Delavec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, ugotovljena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ima pravico do nadomestila: 

a) za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 80 % od pokojninske osnove,

b) za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na ustreznem delu v višini 80 % od pokojninske osnove,

c) za čas poklicne rehabilitacije v višini 100 % od pokojninske osnove,

d) zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. 

Osnova za odmero nadomestil, usklajevanje nadomestil, začetek in konec koriščenja pravice oz. izplačevanja se določa v višini in na način, kot to določa zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju za invalide.

Nadomestilo za izčrpanost

94. člen

 Delavci, starejši od 55 let, in delavke, starejše od 50 let, ki so zaradi zdravstvenih razlogov razporejeni na delovno mesto z nižjo tarifno postavko, ne morejo prejemati nižje plače, kot so jo imeli na prejšnjem delovnem mestu.

Nadomestilo plače delavcu med suspenzom ali priporom

95. člen

 Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je začasno odstranjen iz podjetja (suspenz), nadomestilo plače v višini 50 %. 

Če je suspenz neupravičen, pa mu delodajalec izplača razliko do 100 %.

96. člen

 Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je v priporu, nadomestilo plače, in sicer: 

  • 50 % plače, če preživlja družino,
  • 33 % plače, če ne preživlja družine.

V. DRUGI OSEBNI PREJEMKI

Regres za letni dopust

97. člen

Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha delavcev.

Regres se v celoti ali delno izplača praviloma pri aprilski plači, vendar najkasneje do izplačil junijske plače tekočega leta.

Konkretna višina regresa za letni dopust za tekoče leto je navedena v veljavni letni tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.

Jubilejne nagrade

98. člen

Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini: 

  • za 10 let delovne dobe                  50 %
  • za 20 let delovne dobe                  75 %
  • za 30 let delovne dobe                  100 % 

povprečne mesečne neto plače v elektrogospodarstvu za pretekle tri mesece.

Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.

 Odpravnine ob upokojitvi:

99. člen 

 Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini najmanj treh povprečnih mesečnih čistih neto mesečnih plač v gospodarstvu R Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini najmanj treh povprečnih mesečnih čistih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, in sicer: 

  • za doseženih do 19 let delovne dobe                 3 plače
  • za doseženih 20 – 24 let delovne dobe               4 plače
  • za doseženih 25 in več let delovne dobe           5 plač
  • ob invalidski upokojitvi zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni      5 plač

Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija zanj financirala dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.

 Solidarnostne pomoči

100. člen

V primeru smrti delavca pripada najožjim članom družine solidarnostna pomoč v višini treh neto plač v gospodarstvu za pretekle tri mesece, v primeru smrti delavca zaradi nesreče pri delu pa pomoč v višini petih neto plač v gospodarstvu za pretekle tri mesece. 

Dodatne in druge oblike solidarnostne pomoči se določijo v splošnem aktu podjetja.

VI. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

Prehrana med delom

101. člen

Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu, ko ne prejema drugih povračil.

Do povračila stroškov za prehrano so upravičeni tudi dijaki in študentje na obvezni praksi in počitniškem delu ter tisti delavci, ki delajo skrajšan delovni čas, za dneve, ko so prisotni na delu in ko imajo pravico do odmora med delom. 

Konkretna višina za tekoče leto je navedena v veljavni letni tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.

Prevoz na delo in z dela

102. člen

Delavcem, pripravnikom, učencem in študentom na praksi se krijejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom za dneve, ko delavec dejansko dela.

Kjer ni možnosti za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, se delavcu povrnejo stroški prevoza na delo in iz dela za uporabo osebnega avtomobila v višini 10 % od cene super bencina, za uporabo motornega kolesa pa 5 % od cene super bencina za vsak dejansko prevoženi kilometer.

Službena potovanja v državi

103. člen

Med povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju svojih delovnih obveznosti na službenem potovanju, spadajo:

  • dnevnice, kot povračila stroškov prehrane,
  • povračilo stroškov za prenočišče,
  • povračilo stroškov za prevoz.

Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi. 

Drugi stroški na službenem potovanju v državi in tujini

104. člen

Delavcu se povrnejo tudi drugi stroški, ki so nastali na službenem potovanju v državi in v tujini in so v neposredni zvezi z izvrševanjem naloge, kot npr.: stroški za telefonske pogovore, teleks, telefaks, telegrame, poštne pošiljke, prevoz blaga in prtljage, rezervacije, prevoz z avtotaksijem, če na tej relaciji ni drugih sredstev javnega prometa, ipd.

Povračilo stroškov za delo na terenu

105. člen

Terenski dodatek pripada delavcem, če sta na terenu prehrana in prenočišče organizirana, sicer ima pravico do povračil stroškov po potnem nalogu.

Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

Višina terenskega dodatka je opredeljena v tarifni prilogi.

Preventivno zdravstveno varstvo delavcev

106. člen

Osnovni namen zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev je preprečevanje obolelosti in zmanjševanje števila invalidnih delavcev v podjetju z izvajanjem prilagojenih programov medicine dela.

Glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene se v skladu z aktom podjetja zagotavlja preventivno zdravstveno varstvo najprej: 

  • tistim delavcem, ki izvajajo fizično in psihično zahtevnejša dela in naloge, kronično bolnim delavcem,
  • starejšim delavcem,
  • tistim delavcem, ki že dalj časa niso bili deležni takega varstva.

Ostali izdatki

107. člen

V breme materialnih stroškov se krijejo: 

  • izdatki za posebne varstvene obleke, obutev in druga osebna zaščitna sredstva, njihovo čiščenje in popravila,
  • izdatki za posebna okrepčila ob večjih okvarah na napravah ali delovnih sredstvih, havarijah in elementarnih nesrečah,
  • sredstva za zavarovanje delavcev.

VII. INOVACIJE

108. člen

Nobenemu delavcu, ne glede na dela in opravila, ki jih opravlja, in ne glede na plačilni razred ali izobrazbo, ni mogoče odrekati pravice do dajanja inovacijskih predlogov in do pravičnega nadomestila za uporabo inovacije.

Kot inovacija, pri kateri je delavec upravičen do nadomestila, se smatra: 

  • izum, ki je zaščiten v skladu z zakonom, 
  • znak razlikovanja (model, vzorec in blagovna znamka), ki je zaščiten v skladu z zakonom,
  • tehnična izboljšava,
  • koristni predlog.

Koristni predlog je vsaka rešitev, ki pomeni racionalizacijo izvajanja katerekoli funkcije v podjetju, a je v skladu z zakonom ne moremo šteti za izum, znak razlikovanja ali tehnično izboljšavo.

Osnova za izračun nadomestila je čista gospodarska korist, ki jo podjetje ugotovi z izračunom ali oceno na osnovi razlike med stanjem pred inovacijo in po njej in se izraža kot materialna ali nematerialna korist, zlasti pa v: 

  • izračunljivem povečanju dohodka ali zmanjšanju izgube podjetja,
  • izvedbi novih izdelkov ali storitev,
  • povečanju obsega proizvodnje ali storitev, izboljšanju kakovosti izdelkov ali storitev,
  • prihranku materiala, energije, delovnega časa in vseh drugih vrst stroškov,
  • boljši izrabi strojev, naprav, instalacij, orodij,
  • izboljšanju varstva pri delu, pogojev dela in varstva okolja,
  • povečanju ugleda podjetja.

Višina nadomestila, ki ne more biti nižja od 3 % čiste gospodarske koristi, se določi v posebni pogodbi med delavcem in podjetjem oziroma delodajalcem. Pri tem se upošteva: 

  • stopnja inovativnosti (vrste inovacij),
  • stopnja obdelanosti in utemeljenosti inovacijskega predloga,
  • delovno področje (dela in naloge) avtorja inovacije,
  • druga merila, ki jih določi podjetje v splošnem aktu. 

Če zakon ne določi drugače, je delavec upravičen do nadomestila ves čas uporabe inovacij, a najdlje: 

  •  za izum 20 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),
  •  za znak razlikovanja 7 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),
  •  za tehnično izboljšavo 5 let,
  •  za koristni predlog 1 leto.

Pri predlogih, kjer je gospodarska korist le ocenjena, je možno nadomestilo določiti v enkratnem znesku za celotno obdobje upravičenosti.

Podrobnejša merila za priznavanje inovacij in določanje višin nadomestila se določijo v splošnem aktu podjetja, kjer je iz naslova inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu poleg materialnih pravic delavce možno stimulirati tudi z drugimi oblikami materialnih in moralnih priznanj: 

  • podeljevanje diplom in priznanj,
  • populariziranje njihovih inventivnih dosežkov v podjetju, javnih občilih in razstavah,
  • podeljevanje štipendij za študij ter strokovno izobraževanje ob delu,
  • materialna pomoč pri nadaljnjem pospeševanju inventivnega razvoja,
  • omogočanje študijskih potovanj,
  • možnost hitrejšega napredovanja oziroma razporejanja na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge,
  • pomoč pri urejanju stanovanjskih problemov ipd.

VIII. PLAČA PRIPRAVNIKOV

109. člen

Pripravnikom po zaključenem srednjem, višjem, ali visokem izobraževanju (od IV. do VII. stopnje) pripada plača v višini 70 % osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejen. 

Plača pripravnikov se lahko poveča ali zmanjša v odvisnosti od njegove delovne uspešnosti, z upoštevanjem količine in kakovosti opravljenega dela, stopnje osvajanja vsebine programa, izkoriščenosti delovnega časa, ugotovljene večje ali manjše uspešnosti podjetja in to po osnovah in merilih, ki veljajo za ostale delavce v sistemu delitve po delu in rezultatih dela.

Pripravnik ima pod istimi pogoji kot ostali delavci pravico do osebnih prejemkov iz drugih stroškov dela, storitev in materiala po tej kolektivni pogodbi.

IX. NAGRADE UČENCEM IN ŠTUDENTOM NA OBVEZNI PRAKSI

110. člen

Višina nagrade učencem se določi v odstotkih od povprečne neto plače na zaposlenega delavca v gospodarstvu Slovenije, izplačane v preteklem mesecu, glede na letnik šolanja in na oceno uspešnosti, po naslednji lestvici: 

Letnik, v katerem      (% povpreč. plače na delavca v gosp. Slovenije) 

je učenec       zelo uspešen     uspešen         manj uspešen

—————————————————————————————–

            1.                    20                      16                          15

            2.                    25                      20                          17,5

            3.                    30                      24                          21

            4.                    40                      32                          28

—————————————————————————————-

Študentom na obvezni praksi pripada nagrada glede na stopnjo šolanja, in sicer: 

  • študentom na višji šoli 50 % in
  • študentom na visoki šoli 60 % povprečne neto plače na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklem mesecu.

 X. PLAČE PREDSEDNIKA SINDIKATA IN SINDIKALNEGA ZAUPNIKA

111. člen

V času opravljanja profesionalne funkcije pripada predsedniku sindikata plača, ki ne more biti nižja od plače, ki jo je prejemal pred pričetkom opravljanja te funkcije oz. najmanj v višini plače VII./1 zahtevnostne stopnje v podjetju, če je to zanj ugodneje.

Višina plače iz prejšnjega odstavka se v podjetjih opredeli v pogodbi iz 76. člena te pogodbe.

112. člen

Stimulacije predsednika sindikata in sindikalnih zaupnikov za neprofesionalno opravljanje funkcij se določijo v pogodbi iz 76. člena te pogodbe. 

C. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV

I. POZITIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST

113. člen

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

 II. NEGATIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST

114. člen

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

III. OBVEZNOST SKUPNEGA UREJANJA DELOVNIH RAZMERIJ

115. člen

Stranki kolektivne pogodbe se sporazumeta, da se specifika delovnih razmerij posameznih služb oziroma organizacij, ki je nista uredili s to pogodbo, uredi s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami, ki jih sklepata delodajalec in sindikat kot enakopravna partnerja in jo za delodajalca podpiše poslovodni organ organizacije. 

IV. SKLENITEV, SPREMEMBA IN DOPOLNITEV KOLEKTIVNE POGODBE

116. člen

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli izmed strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.  

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oz. dopolnitev kolektivne pogodbe.  

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oz. dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.  

Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.  

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oz. se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje. 

Določbe 3., 4. in 5. odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe. 

V. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV

117. člen

 Šteje se, da gre za spor med strankama kolektivne pogodbe, če se ne sporazumeta o 

– sklenitvi, spremembi oz. dopolnitvi kolektivne pogodbe,

– o enotni razlagi in uporabi kolektivne pogodbe, 

– o ukrepih za reševanje takih spornih primerov. 

 Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, naštetih v prvi točki tega člena, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.  

Kadar je med strankama kolektivne pogodbe spor, ker je bila pogodba kršena, lahko spor o izvršeni kršitvi pogodbe stranka, ki ostaja pogodbi zvesta, predloži v rešitev sodišču, pristojnemu za reševanje delovnih sporov. 

Sestava komisije za pomirjevanje

118. člen

 Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjevanje.  

Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. 

Postopek in učinki pomirjevanja

119. člen

Postopek pomirjevanja se začne na pisno obrazloženo zahtevo katerekoli stranke. 

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni člane komisije imenovati najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve, ti pa v naslednjih 15 dneh predsednika komisije.  

Komisijo sklicuje in vodi predsednik. 

Stranki kolektivne pogodbe sta komisiji za pomirjanje dolžni zagotoviti vse podatke o izvajanju kolektivne pogodbe in vso strokovno pomoč.

Vsaka pogodbena stranka nosi svoje stroške pomirjevanja, skupne stroške pa si stranki delita. 

Učinki pomirjevanja

              120. člen

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.  

Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki. Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. 

Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oz. nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.  

Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije se objavi na enak način kot kolektivna pogodba. 

Arbitražni svet

121. člen

V primeru, da se pogodbeni stranki ne sporazumeta o razlagi, sklenitvi sprememb in dopolnitvi kolektivne pogodbe in drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. Pobudo za oblikovanje arbitražnega sveta lahko da vsaka izmed pogodbenih strank. Pobuda mora biti podana v pisni obliki z navedbo spornega vprašanja. Stranka, ki da pobudo, je dolžna hkrati imenovati člane arbitraže, ki jo bodo zastopali.  

Arbitražni svet šteje pet članov; vsaka stranka imenuje po dva člana in dva namestnika, predsednika in njegovega namestnika, pa imenujeta obe stranki sporazumno. 

Člane arbitražnega sveta določita pogodbeni stranki iz vrst priznanih strokovnjakov s spornega področja delovnega prava. Predsednik arbitražnega sveta in njegov namestnik morata biti neodvisna strokovnjaka z ustreznega spornega področja. 

122. člen

Arbitražni svet deluje po poslovniku, ki si ga sam določi. 

Vsaka stranka nosi svoje stroške arbitražnega postopka, skupne stroške pa si stranki delita. 

123. člen

Odločitev arbitražnega sveta je sestavni del kolektivne pogodbe, oziroma nadomešča to pogodbo, če ni bila sklenjena. 

Odločbe arbitražnega sveta ne morejo imeti povratne veljave in učinkov na že pridobljene pravice in vzpostavljene obveznosti pogodbenih strank ter delavcev in delodajalcev iz okvira osebne veljave te kolektivne pogodbe. 

124. člen

Pogodbeni stranki imenujeta strokovno komisijo za razlago kolektivne pogodbe. 

Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega, ki je istočasno predsednik komisije, imenujeta sporazumno. Vsaka pogodbena stranka lahko v postopek priprav vključi tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante.

Komisija za razlago tolmači določbe kolektivne pogodbe in oblikuje besedilo pogodbe ter besedilo njenih sprememb in dopolnitev in usklajuje vrednosti v tej kolektivni pogodbi. 

Komisija za razlago je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovno-pravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo. 

Pravic delavcev po tej kolektivni pogodbi ni možno tolmačiti ožje od pravic delavcev po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. 

Določbe pogodbe, ki bi jih bilo možno različno tolmačiti, komisija ne sme tolmačiti v škodo delavcev.  

Sporazumno sprejeta razlaga je obvezna za obe pogodbeni strani, ki sta dolžni v 8 dneh o razlagi obvestiti uporabnike kolektivne pogodbe.

125. člen 

Komisija deluje po poslovniku, ki ga sama sporazumno določi in je priloga te pogodbe.

Nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe

126. člen

Delodajalec je dolžan zagotoviti redno mesečno obveščanje sindikata o izvajanju tarifnega dela kolektivne pogodbe.

Pogodbeni stranki bosta k tarifnemu delu te pogodbe sprejeli metodologijo spremljanja, s katero bosta opredelili vrste podatkov, ki so jih organizacije posredovale strankama in način zajemanja in analitične obdelave ter posredovanja podatkov.

127. člen

Organizacije iz okvira stvarne pristojnosti te pogodbe so dolžne podatke o izvajanju tarifnega dela pogodbe redno, v postavljenih rokih posredovati strankam pogodbe. 

Pogodbeni stranki imata pravico skupnega vpogleda v vse poslovne podatke, ki so v zvezi z izvajanjem te pogodbe.

Preprečevaje vpogleda v podatke o izvajanju kolektivne pogodbe, njihovo prikrivanje ali dajanje lažnih podatkov je kršitev te pogodbe. 

Posledice kršitev pravic in dolžnosti strank

128. člen

Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.  

Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pismeno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.  

Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka ni mogoče odstopiti od pogodbe. 

Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.